Zgradba človeškega ušesa: slike oziroma

Sluh je ena od sposobnosti človeškega ušesa, ki kaže medsebojno komunikacijo. Poleg tega ušesa delujejo tudi za vzdrževanje telesnega ravnovesja. Če imajo ušesa motnje, bodo seveda tudi dejavnosti, ki jih opravljate, ovire. Če želite izvedeti več, glejte naslednji pregled anatomije ušesa.

Razumevanje anatomije človeškega ušesa

Človeško uho je sestavljeno iz treh delov, in sicer zunanjega ušesa (zunanje uho) , srednje uho (srednje uho) , in končno notranje uho (notranje uho) . Razmislite o ilustraciji anatomije ušesa, ki temelji na naslednjih treh delih.

Zunanje uho (zunanje uho)

Ta ušesna zgradba je oblikovana iz ušes (ušesa) in zunanjega slušnega kanala (ušesnega kanala oz. ušesni kanal). Avrikule tvori elastični hrustanec, ki je tesno pritrjen na poševno kožo. Ta služi za zajemanje zvoka in lokalizacijo zvoka. Avrikula tvori votlino, imenovano concha, njen obod pa vijačnica.

Strukturo ušesne školjke sestavljajo:

• Vijačna
• Spirala
• Antihelix
• Scaphoid fossa
• Trikotnik fossa
• Antihelix crura
• Antitragus
• Lobule
• Tragus

Ušesni kanal (ušesni kanal), ki ga tvorijo hrustanec in časovna kost. Od tragusa do timpane meri približno 4 cm (bobnična membrana), ki se imenuje tudi bobnič in krivulje, ki tvorijo črko S.

Ta lok je koristen za preprečevanje tujkov, da bi prišli do timpanične membrane. V sprednji strukturi kosti ušesnega kanala je kondil mandibule, na koncu pa mastoidna zračna celica.

V zunanjem ušesu je več senzoričnih živcev, kot so ušesni živec, zatilni živec, arikulotemporalni živec in ušesna veja fagealnega živca (arnoldov živec).

Ušesna bolezen, s katero se lahko soočite, kadar je zunanje uho problematično, je zunanji otitis. Ta pogoj lahko imenujemo tudi plavalčevo uho.

Srednje uho (srednje uho)

Naloga tega dela ušesa je, da zvok, ki ga je zbrala ušesa, odda notranjemu ušesu. Ta del ušesa se razteza od votline do bobnične membrane, do ovalnega okna, ki ga sestavljajo kosti, ki jih sestavljajo malleus, incus in stapes ter številne zapletene stene.

Bobnična membrana

Bobnična membrana je tanka in polprozorna, ki ločuje zunanje uho od srednjega ušesa, ki je sestavljeno iz pars flaccida in pars tensa. Malena kost je trdno pritrjena na timpanično membrano v votli obliki, imenovani umbo. Struktura, višja od umbo, se imenuje flaccida pars, ostalo pa pars tensa.

V timpanični membrani so trije senzorični živci, in sicer:

• Avrikulotemporalni živec
• Arnoldov živec
• Podružnica timpaničnega živca

Na notranji površini timpanične membrane so verige gibljivih kosti, imenovane kostice, in sicer:

• Malleus (kladivo)
• Incus (nakovalo)
• Stapes (streme)

Ti kostni elementi služijo za vodenje in ojačevanje zvoka do 10-krat močnejšega od zraka do notranjega ušesa.

Evstahijeva cev

Evstahijeva cev, ki povezuje srednje uho z gornjim delom požiralnika in nosu (nazofarinksa). Njegova naloga je izenačiti zračni tlak z odpiranjem in zapiranjem. Pomembne mišice, ki jih najdemo v srednjem ušesu, vključujejo mišico stapedius in tetivo tenzorja timpane.

Vodoravni del obraznega živca prečka bobnično votlino. Če torej pride do paralize obraznih živcev ali mišic, bo to povzročilo ovirano ostrino zvoka in poškodovalo notranje uho.

Če imajo težave s srednjim ušesom, se lahko pojavijo naslednji pogoji:

• Otitis media
• Perforacija bobnične membrane (razpokani bobnič)
• Barotrauma
• Myringitis

Notranje uho (notranje uho)

Ta struktura ušes se imenuje votlini labirint, ki pomaga uravnotežiti in prenaša zvok v centralni živčni sistem. Ta votlina je oblikovana iz kostnega labirinta, ki je vrsta časovnih kosti in labirint membran (membranskih vrečk in kanalov). Membranski labirint ima tudi sestavne dele, in sicer:

Polž

Polž (cohclea) je pomemben organ v notranjem ušesu, ki je v obliki polžje lupine. Videti je kot cev, upognjena za 2,5 kroga nazaj s stožcem na koncu.

Ta odsek ima tri komore, in sicer vestibularno lestvico, polžnico in timpanijsko lestvico. V tej polžki je jedro organa, ki deluje za pretvorbo zvočnih valov v živčne impulze.

Vestibularni

Vestibular je povezovalni del med polžjo in polkrožnimi kanali. Sestavljen je iz sakule in utrikule, ki sta lasni celici, ki ohranjata ravnotežje v položaju glave proti sili gravitacije, ko telo miruje.

Polkrožna

Polkrožni je polkrožni kanal treh različnih kanalov, in sicer vodoravnega polkrožnega kanala, zgornjega navpičnega polkrožnega kanala in zadnjega navpičnega polkrožnega kanala, ki vsebuje ampule. To služi za ugotavljanje zavedanja položaja glave med rotacijskimi ali rotacijskimi gibi.

Ušesna bolezen, s katero se lahko soočite, ko je notranje uho problematično, je labirintitis. Poleg tega pride do senzorinevralne izgube sluha tudi, kadar je notranje uho, natančneje, okvarjen polžni živec.

Kako slišite?

Iz anatomije ušesa ste preučili strukture, ki tvorijo uho, in sicer zunanje uho, srednje uho in zunanje uho. Trije deli ušesa postanejo kanali za vstop zvoka od zunaj in prenos v možgane.

Po poročanju Stanforda Childrensa se postopek sluha začne od zunanjega ušesa, ki zajema zvok v obliki vibracij ali valov okoli vas. Nato se zvok spusti v ušesni kanal, kar povzroči pritisk ali udarec v bobnič (bubna membrana). Ko bobnič zavibrira, se bodo vibracije prenašale na kost kosti, tako da se bodo vibracije ojačale in poslale v notranje uho.

Ko vibracije dosežejo notranje uho, se pretvorijo v električne impulze in pošljejo v slušni živec v možganih. Možgani nato te impulze prevedejo kot zvok.

Po poznavanju anatomije ušesa boste zagotovo razumeli, da uho ni le slušno orodje, ampak tudi ohranja ravnotežje. To vam omogoča, da hodite, skačete, tečete, ne da bi padli. Če čutite motnje v ušesih, takoj preverite svoje zdravje pri zdravniku, da dobite pravo diagnozo in zdravljenje.