Študija: domišljija pomaga pri stresu in anksioznih motnjah

Prednosti domišljije niso omejene na povečanje ustvarjalnosti. Domišljija vam pomaga pri reševanju težav, ustvarjanju novih stvari in premagovanju strahu. Dejansko so nedavne raziskave pokazale, da si domišljija lahko pomaga pri obvladovanju stalnega stresa in tesnobe.

Kako deluje?

Ali lahko domišljija pomaga pri stresu in tesnobi?

Raziskovalna skupina iz New Yorka v ZDA je izvedla študijo, s katero je dokazala koristi domišljije pri premagovanju različnih psiholoških motenj. Vedeti želijo, kakšno vlogo ima pri strahu, stresu in anksioznih motnjah.

Na podlagi te raziskave se izkaže, da ima domišljija močan vpliv na telo in duha. Kaj si predstavljate, ko si predstavljate, da se telo odzove, kot da ga resnično doživlja.

Ko na primer pomislite na težko izpitno vprašanje, bosta vaše telo in um postala bolj budna, zato boste motivirani za boljši študij. Enako velja, če imate fobijo ali če imate pretirano tesnobo.

Terapevti pogosto uporabljajo to strategijo. Desenzibilizacijsko terapijo izvajajo tako, da vas v varni situaciji seveda izpostavijo nečemu, česar se bojite. Tako se bo vaš odziv na strah postopoma zmanjšal.

Domišljija vam lahko pomaga pri soočanju s stresom in tesnobo, saj je vaša domišljija kot opozorilni znak, zaradi katerega ste bolj pozorni. Ko si predstavljate, lahko ugotovite, kaj storiti, če ste v dejanski situaciji.

Rezultati raziskav glede domišljije

V študiji je raziskovalna skupina 68 udeležencev razdelila v tri skupine. Vsi udeleženci so bili deležni majhnih električnih šokov, ki so bili neprijetni, a ne boleči. Hkrati jih prosijo, naj poslušajo določene glasove.

Prvo skupino so prosili, naj posluša zvoke, ki so jih spomnili na prejšnji električni udar. Druga skupina je bila pozvana, naj si predstavlja zvok, ki jo je poslušala prva skupina.

Medtem so tretjo skupino pozvali, naj si zamisli prijetne zvoke, na primer petje ptic ali dežne kaplje. Po tem nihče od udeležencev ni več dobil električnega udara.

Nato je raziskovalna skupina z MRI pregledala možgane udeležencev. Dejansko je del možganov, ki obdeluje zvok, aktiven skupaj z drugimi deli možganov, ki uravnavajo strah in tveganje. Udeleženci iz vseh treh skupin so se sprva bali, da ne bi dobili še električnega udara.

Ko pa so udeleženci večkrat poslušali glas (skupina 1) in si zvok (skupina 2) zamislili, ne da bi jih prizadeli električni udar, se končno niso več bali. Zvok, ki ga slišijo ali si ga predstavljajo, jih naredi bolj pripravljene in uniči strah.

Medtem se je skupina treh, ki so si predstavljali le prijetne zvoke, še vedno ustrašila električnega udara. Njihovi možgani ne dobijo opozorila kot druge skupine, zato so bolj zaskrbljeni, ker ne vedo, kdaj bo prišla "nevarnost".

Namišljen način spoprijemanja s stresom in tesnobo

Vsak si lahko predstavlja, vendar potrebujete določeno tehniko, da lahko domišljija zmanjša stres in tesnobo. V psihologiji je uporaba domišljije znana kot integrirana slikovna tehnika (vodeno tehniko slikanja).

Obstajajo različne slikovne tehnike, večino pa jih je treba opraviti pod vodstvom terapevta. Če pa želite to storiti samostojno, je tukaj nekaj primerov tehnik, ki jih lahko preizkusite:

1. Varno mesto

Ta tehnika se običajno uporablja pri terapiji pozornosti, vključno z meditacijo. Ko se počutite pod stresom ali zaskrbljeni, vam lahko predstavljanje varnega mesta hitro ustvari pozitivna čustva.

Metoda je povsem preprosta. Zaprite oči in si predstavljajte kraj, kjer se počutite najbolj varno. Lahko je lokacija v resničnem svetu ali namišljeni svet, ne glede na to, če vam daje vedrino.

2. Tehnika svetlobnega toka

Predstavljanje s to tehniko ne pomaga le pri stresu in tesnobi, temveč tudi odpravlja slabe spomine. Če želite to narediti, poiščite mirno mesto in bodite pozorni na to, kaj trenutno moti vaše telo ali um.

Osredotočite se na barvo ali teksturo predmeta, ki vas spominja na siten občutek. Nato si predstavljajte barvo, ki vam daje občutek zdravljenja, na primer zeleno.

Predstavljajte si to zeleno luč nad glavo, ki osvetljuje vaše celotno telo, nato pa utopi vse neprijetne občutke v vas.

3. Navdihujoča domišljija

Za razliko od prejšnjih dveh tehnik si tokrat predstavljajte, da imate lastnosti, po katerih ste hrepeneli. Predstavljajte si na primer pametnejšo, samozavestnejšo, pogumnejšo ali prijaznejšo osebo.

Uporabite svojo domišljijo in si predstavljajte, da vam vse te lastnosti pomagajo pri delu, odnosih in interakciji s preostalim svetom. Posredno si dajete predloge, da bi imeli te lastnosti.

Domišljija je izjemna človeška sposobnost. Zaradi pretirane domišljije boste morda še bolj nervozni. S stresom in tesnobo pa se lahko spopadete tudi z nadzorovano domišljijo.

Torej, ni nič narobe, če si vzamete čas za občasno fantaziranje. Predstavljajte si stvari, ki vas motivirajo in osrečujejo. Naj bo vaša domišljija varna, ko so stvari stresne.